Salama! (živjo)

Lep pozdrav vsem iz ogrevajočega se Madagaskarja. Vsake toliko še prav prideta kapa in softshell, sploh če se 3 ure pelješ v kasonu Landroverja ob 7 zvečer ko je že močna tema, piha veter in pada dež…v glavnem tukaj se nam kar dogaja…prejšnji teden so v petek po končani naši službi pripeljali nezavestnga gospoda ki je imel hkratno popuščanje vseh možnih organov…ledvic, srca, pa še jeter…menda je včasih veliko pil… že 2 meseca je imel hude otekline celega spodnjega dela telesa, v petek pa je prišlo do hudega poslabšanja in pljučnega edema…približno smo vedeli, da se bliža njegov konec, saj je imel zelo nizek pritisk, tako da smo ga rešil pljučnega edema in bolečin, kaj več se pa ni dalo pomagat…potem smo mu pripravili zdravila za čez vikend in smo odpeljali paciente v bolnišnico…imel smo enega fanta ki se je predzadnji četrtek dopoldan v gozdu 5h hoda iz Matange usekal s sekiro, tako da smo ponoči, ko so nam ga prinesli šival rano, nismo pa vedeli ali je golenica tudi zlomljena, tako da smo ga potem peljali najprej v Vangaidrano v bolnico, kjer pa ni rentgena, tako da smo mogli z njim v sestrsko bolnišnico v slabe 3h oddaljeno Farafangano, mesto kjer nas vsakič radodarno gosti Markotov stric, misijonar Klemen…poleg smo v avtu imeli še gospo, ki je potrebovala ultrazvok in hudo podhranjenega otroka. Zadnja dva sta ostala v bolnišnici v Vagaidranu. Te prevoze zadnje čase opravljamo v petkih, da gremo lahko še naprej do Farafangane(takrat se nas je vozilo 23 ljudi v enem avtu…Marko za volanom, 3 dohtarce na sovoznikovem sedežu in 19 ljudi z mano vred na kasonu…neprecenljiva izkušnja, še posebej če zaradi poskakjoče vožnje 3 mame bruhajo z avta…no ene z avta proti tlom in malo okoli, druge pa pač v svoje klobuke. Ta bruhanja so nekaj čisto vsakdanjega, ni tako, da bi se vmes ustavljali, pa brisal in tolažil…)…ugotavljamo pa tudi, da ultrazvoki (al pa ultrazvočisti) tukaj v Vangaidranu niso kaj dosti prida, ker ne zaznajo evidentnega šuma srca, niti vsaj 3x3cm velike mase v trebuhu…čeprav upamo da so vseeno pravilni… in da ni treba pacientom dajati kakšne posebne terapije…v glavnem za veliko stvari tukaj pač dajo vitamine in čakajo, da bo kar bo…. Ultrazvoke dela en sicer zanimiv dr.Davidson, mlad zdravnik s planote, ki nas je povabil v svoje ljubko,malgaško kičasto domovanje, kjer smo si privoščili THB in Fresh (skoraj en in edini pir na Madagaskarju; THB=three horses beer, Fresh= to je pa od THB radler, oba sta presenetljivo dobra…), ki smo jih pa moral plačat kar sami…. Našega pacienta, ki se je usekal s sekiro so naslednji dan v Farafangani že slikal, kjer se je videl kar hud zlom golenice….kar bi operiral v Farafangani, pa nimajo anesteziologa, tako da smo ga peljal v Vagaidrano, kjer pa verjetno ni blo ploščice za golenice(mogoče ni blo niti anestezista al pa kirurga), tako da je poba dobil gips…in smo ta petek že dobil v zahvalo že drugo kuro in 3 jajca(le ta so na Madagaskarju, kjer je sicer veliko kur, ki nesejo malo jajc, zelo dragocena)…kura bo verjetno šla v ponedeljek za praznik na krožnike…

Prejšnjo soboto smo potem obiskali še eno 4h oddaljeno podružnico, kjer je Klemen v nedeljo maševal…to je blo pa 4h čudovite vožnje na kasonu v čudoviti pokrajini, kjer iščejo zlato in kjer so vsake toliko roza skale…še isti vikend smo v sestrski bolnišnici konzumiral perfektno predavanje o gobavosti-lepri, kar je pomagalo, da smo odkrili pacienta z lepro, ki mu je niso odkrili niti malgaški zdravniki niti slovenske odprave cela 3 leta …

Najhujša stvar zadnjega tedna pa ja bil 23 letni fant (s 4 otroki), ki so ga pripeljali v četrtek ponoči, češ da se je nekdo urezal. Ko smo prišli do ambulante smo zagledal nezavestnega fanta, ki sta ga nosila 2 malgaša. Prvo smo pomislili, kje pa je kri, če se je poba urezal…na koncu smo ugotovili, da je fant 6dni poprej dobil udarec pijanega sovaščana s sekiro po glavi. Rana je bila že zašita(menda še isti dan). 3 dni po poškodbi je fant nehal govoriti,čez 2 dni pa je dobil hude epileptične napade…peljali so ga k vaškemu zdravniku, ki je odredil, naj ga peljejo v Vangaidrano…prišli pa so k nam. Pod rano na glavi je bilo mogoče čutiti verjetno zlomljeno lobanjo…stanje pa se je poslabšalo z najverjetnejšo krvavitvijo v možgane in sočasno oteklino možganov…dobil je del terapije za zmanjšanje otekline možgan (ta zdravila smo imela sabo še od Miha, ki smo ga v Antananarivu zdravili za oteklino možgan), zdravila za strjevanje krvi in še ena druga, potrebna za hudo stanje…z Markotom sva preždela noč z njim in njegovo družino v ambulanti, kjer sva nadzirala njegovo stanje, mu dajala infuzije, zdravila, mu ob polnoči vstavila urinski kateter,…fant se je zvečer po prvih zdravilih začel prebujati, pozdravljati, se smejati, vendar govoriti ne more, prav tako pa mu ne dela desna roka…v upanju na najboljše okrevanje so punce čez vikend ostale z njim…

Ta teden smo  zelo resno »zalaufal« tudi EKG, saj je bilo kar nekaj zanimivih bolečin za prsnico(čeprav imajo to vsi starejši od 16 let; pacientom, ki so imeli bolečino podobno stenokardiji smo posnel EKG) in ugotovil nekaj zanimivih EKG krivulj in fenomenov, ki so težko razložljivi, kar nekaj starih infarkov ter enega svežega, ki ga zdravimo z zdravili, ki jih imamo in tako kot pri nas pred leti s počitkom v eni od sob naše lesene bolnišnice…

Ker je tudi Eva ta teden imela kar nekaj zapletov po izpuljenju zoba se je odločila, da bo ostala čez vikend v Matangi, saj se eni od njenih pacientk krvavitev ni hotela ustaviti, smo se odločili, da ostaneta tudi Ana in Tjaša z našim pacientom….po telefonu smo izvedeli,da pa so imele proti večeru že novo evakuacijo deklice s hudo pljučnico, …zaradi slabe ceste so kljub 4×4 pogonu obstale v blatu…na srečo pa sta se kmalu proti njim iz Antananariva pripeljal mompera Izidor in mompera Ciril, tako da so zamenjal avto, in je Izidor odpeljal deklico v bolnico, kjer upamo, da imajo kisik, punce pa so šle nazaj k pacientom doma…

Tako, v petek se nam je na srečo vseh pridružil Miha… sedaj smo fantje v Farafangani, dekleta pa v Matangi…mi smo poskrbeli za bolnike, ki smo jih pripeljali v Farafangano, žagali hibiskus, delali jadrnico (Marko se je z njo tudi že vozil), se vozili z motorji po mestu in plaži, opravili nakupe zdravil in ostalih pripomočkov. Danes smo šli z motorji v podružnico, kjer je imel Klemen mašo, zvečer smo nameravali pobrati paciente in se odpraviti nazaj v Matango, vendar bomo še počakali na pacienta, ki bo jutri nared za odhod….

Stanje je tako, da ob vikendih kar uživamo, čez teden pa pač glede na to da se ob pol šestih začne tema večinoma delamo in kuhamo(Izidorjeva kuharca je šla svojega fantka obrezat na planoto za 1 mesec, tako da nam kosilo naredijo dekleta, ki jim Izidor plačuje štipendijo, zajtrk in večerjo pa sami eksperimentiramo malgaške in domače sladice, ter vsak dan pečemo kruh-v glavnem ga peče Marko (pridni Mango po malgaškoJ). Na splošno jemo zelo dobro in veliko, tako da ni panike da bi kdo lažji pršel domov, bomo pa verjetno za nekaj časa imeli dovolj riža, ker je ta tukaj dobesedno 3x na dan na krožniku .

Bodite zdravi in veseli!

Jernej